sex

Študenti v hrvaškem glavnem mestu so v času študija imeli v povprečju 5 seksualnih partnerk, študentke pa tri seksualne partnerje. Spolno jih je aktivno 87 odstotkov, prvo seksualno izkušnjo so študenti imeli zaradi želje po užitku, študentke pa so privolile v spolni odnos v imenu ljubezni.

Hrvaški »Jutarnji« razkriva še naslednje statistične podatke, ki so jih pridobili na osnovi ankete, v kateri je sodelovalo 852 študentov in študentk zagrebške univerze: polovica študentov je v redni vezi, 2 tretjine študioznih moških redno doživlja orgazme, medtem ko so študentke malo bolj »zablokirane«, saj jih orgazem redno doživlja le četrtina.

»Seks za eno noč« je okusilo približno enak odstotek moških in žensk – 20. Več kot 60 odstotkov moških in ženskih starejših šolarjev je že seksalo pod vplivom alkohola. Poskus posilstva so doživele tri študentke od stotih, posiljenih pa je bilo 1,5 odstotka študentk.

Bolj razveseljiv je podatek, da je že 73 odstotkov vseh vprašanih študentov koristilo kontracepcijo pri svojem prvem spolnem odnosu, še sedaj pa »odgovorno in zaščiteno« seksa 70 odstotkov zagrebških študentov.

»Kot pravi škorpijon, kadar dam obljubo, to obljubo tudi izpolnim«, je dejala presrečna Marija Šerifović takoj po zmagi v Helsinkih. Ponosna Srbkinja je zakričala: »Ta zmaga je za Kragujevac, Beograd in novo Srbijo«.

Tukaj lahko poslušate zmagovalno pesem z naslovom Molitva:

Saj zmagovalka (pesem) niti ni slaba, ampak proti (sedaj žalostnim) Rusinjam pa se, vsaj po lepoti, Marija ne more primerjati. Ps. drugače sem sam najbolj navijal za madžarsko bluz-pesem in Magdi. In še video porednih ruskih šolark.

Naši Alenki Gotar, pa kljub skromnemu 15. mestu, čestitam. Končno nas je spravila v finale!

»Hvala, ker ste stali za mano, jaz sem se potrudila za mojo Slovenijo. Jaz sem presrečna, da je to ratalo men zdajle, da smo prišli v finale, tako dolgo željen finale, jaz ga nisem pričakovala. Zgodil se je čudež. Vesela sem, res noro vesela,« je izjavila Alenka Gotar takoj potem, ko je izvedela, da se je uvrstila v finale Evrosonga.

Beri naprej…

V hrvaško grudo so z velikimi častmi pokopali enega izmed najbolj plodnih pop-zabavnih skladateljev, Djordja Novkovića. Ker sem tudi sam zrasel (in se poljubljal) ob njegovih številnih (odličnih) skladbah (ki so jih izvajali mnogi znani izvajalci), s to objavo, staremu mojstru, tja visoko med oblake, pošiljam … ne vem … nekaj pač.

Ker njegove (svetovno) najbolj popularne pesmi, Stari Pjer, na youtubeju ingooglevideo nisem našel, dodajam Severinino izvajanje Njegove pesmi Virujen u te (composer - skladatelj, kompozitor Đorđe Novković, lyrics author - stihovi, autor teksta Ante Muštra Tulija):

Nima dana, nima ure
Da mi nisi cvit i pitar
Puna mi je duša bure
Jer ti si mi val i vitar
Nemoj nikad poć bez mene
Ni u crkvu Boga molit
Pusti vitar da okrene
Jedna će me suza slomit

Virujen u te, s tobom živin lipo
Sve dok me bude volit ću te slipo
Virujen u te, ispovidan grije
I kad me varaš s tobom lipo mi je

Znaš da mi je bila boja
U dnu srca kao znamen
Samo s tobom želin dite
Te jubavi vićni plamen
Nemoj nikad poć bez mene
Ni u crkvu Boga molit
Pusti vitar da okrene
Jedna će me suza slomit

In še besedilo Starega Pjera:

Još kada je bio mlad, rat mu je odneo sve,
i ženu i djecu, i topli dom.
Ostao je sam, i zaboravio je na prošlost
jer Pjer i više nije bio Pjer.

Sad luta sam taj stari Pjer,
da svaki dan i svaku noć.
Sad luta sam taj stari Pjer,
da svaki dan i svaku noć.

Pjeru je ipak ostalo nešto,
i mnogi su imali priliku, da ga vide,
kako svira na usnu harmoniku.
On oduvjek svira za jedan groš,
a ljudi se u strahu pitaju,
dali će jednog dana i čitav orkestar biti tu.

I svira Pjer, da svira još,
taj stari Pjer, za jedan groš.
I svira Pjer, da svira još,
taj stari Pjer, za jedan groš.

Kažu, da jih danas ima mnogu kao što je Pjer,
a mnogi su imali priliku, da ih vide,
kako bez cilja lutaju.
Daleko od stvarnosti uni su tako sami,
a ljudi se u strahu pitaju,
dali če jednog danai čitav svijet ostati sam.

I svira Pjer, da svira još,
taj stari Pjer, za jedan groš.
I svira Pjer, da svira još,
taj stari Pjer, za jedan groš.

Meni je žal. Ker bi imel pri svojih sosedih vrhunski športni dogodek (mogoče pa bi le šel in si ogledal kakšno tekmo?). Predsednik vlade Sanader že zahteva “kakšno glavo” (Hrvati so namreč ob Italijanih veljali za favorite, kasnejši zmagovalci Ukrajina+Poljska pa so bili autsajderji). No, kasneje se je izkazalo, da so Ukrajinci odlično lobirali, predvsem nek njihov bogataš (10 milijard evrov, se mi zdi, da je tudi lastnik Dinama iz Kijeva), ki sedi v samem vrhu evropskega nogometa … No, in ob vsej žalosti, so Hrvatom ostale le sanje … podobne tej sliki.

Baje, fotografija (Jebem, ne trubi) ni “sfrizirana”, pridno že nekaj časa kroži po spletu, nastala pa bi naj v nekdaj bratski republiki, Črni gori. Vsekakor je dovolj zanimiva za mojo objavo, pa naj bo resnična ali pa tudi ne … Sploh pa, domišljija mora delat’, ne?

Majhna dvorana ljubljanskega Tivolija je bila na pustno nedeljo polna. Jaz in nekaj tisoč obiskovalcev (ne vem koliko ljudi spravijo sedet v malo dvorano?) je željno pričakovalo opero Carmen, katere edini pravi avtor je slavni belodugmaš Goran Bregović. Po koncu je bil aplavz medel. Mene pa je v bistvu sploh začudilo, da je aplavz sploh bil. V belo obleko oblečeni »gazda« Bregović bi si od ljubljanskega (slovenskega) občestva zaslužil najmanj žvižge, če ne že paradižnikov in kamnov (direkt v glavo).

Ta opera je bilo tako dolgočasno trubaško-pevsko-cigansko matranje, da bog pomagaj. Mislim, da sem prvič v življenju sploh videl, da ljudje tako množično zapuščajo »kao« vrhunski, pa še uvožen, kulturni dogodek. Sam sem zdržal le z božjo pomočjo, oziroma, ker sem bil spremljevalec dveh lepih deklet. V določenih trenutkih opere Karmen se mi je preprosto zdelo, da je tudi publika del nekega perverznega Bregovićevega eksperimenta, v stilu, da vidim, koliko tile »bečki konjušari« sploh lahko zdržijo.

Koliko koncertov je Bregović s tole maloumno koncertno-opero že naredil po svetu, ne vem. In me niti ne zanima. Predvsem mi je žal vseh tistih ljudi (z mano vred), ki smo bili tako na suho nategnjeni. Za mojo in vašo radovednost sem potem prebral še intervju z gospodom Bregovićem. Za Delovo Sobotno prilogo ga je delala Vesna Milek. O operi Karmen je glasbenik-umetnik (mogoče bi bilo bolje reči obrtnik-reciklaže-mojster), ki je pozabil grajati Srbe zaradi napada na nemočno Sarajevo, dejal: »Moja Karmen je majhna, siromašna opera, z ambicijo, da jo izvajajo siromašni ljudje, ki nimajo svojega ministra za kulturo.« O energiji in strasti pa srbski avtor ni rekel nič. Popolnoma nič.

Svetlana Ceca Ražnatović– srbska mafijska fatalka - prihaja v Ljubljano. Imela bo koncert. Včeraj sem to ugotovil, ko sem bral “življenje ni paradižnik”. Sam sem dodal le datum nastopa … in slikco, sevede. Uživajte!

Skoraj sem jo spregledal. Prelestno modelko Nino Morić. Pred dnevi je bila namreč v Splitu »častna gostja«, v nekem hotelu so odpirali novi kazino (in očitno pokazali dovolj denarja). Nina je priletela iz svoje nove (sedaj že stare) domovine, Italije. Njeni rojaki, Hrvatje pa (tudi zaradi tega) ne vedo, ali naj jo obožujejo ali sovražijo.

Beri naprej…

Se opravičujem zaradi neslovenskih besed v naslovu. Ampak kaj, ko pa se mi zdi, da so v tem »jugo slogu« (ravno te) besede tako sočne. No, saj vem, moral bi se bolj potruditi, pa ustrezno narediti prevod. Priznam, kriv in len sem. Zdaj pa k sami vroči zgodbi, »srbski fuk aferi«.

V glavni vlogi beograjskega seks-škandala je »že skorajda od boga pozabljena« turbo folk »pjevalka« Jelena Karleuša. Ta je na vulgarna vprašanja svojega trenutnega fanta, nogometaša Duška Tosiča, odgovarjala še bolj vulgarno. Seveda sta svojo privatno zabavo posnela na »gsm-filmski-trak«. Kako je posnetek pricurljal v javnost? Kakor ponavadi v takšnih primerih: Jelena Karleuša je svojo, vse bolj mrtvo, glasbeno kariero, hotela rešiti z najbolj preprostim načinom, majhnim seks-škandalčkom.

Njun kratek video (z opletajočim kačjim-jezikom Jelene Karleuše) si lahko ogledate na google-videu. Klikni do povezave.

Huh, Hrvati se spet lahko naslajajo. Policija je v Šibeniku namreč priprla 43-letnega moškega, ki je grozil, da bo učencem šole, v kateri je poučevala njegova 36-letna partnerica, preko spleta poslal njune vroče domače posteljne posnetke. Izvenzakonska partnerica je imela izsiljevanja dovolj in je svojega ljubimca preprosto prijavila policiji.

Njihov (ne)spletni Klik je opravil pravo gurmansko raziskavo, ki jo je začinil z hot-hot anketo. Skuhali so naslednjo mineštro:

Vprašanje - najbolj so mi všeč ženske prsi v obliki:
Odgovori - jabolke (53,03 %), lubenice (25,68 %), jajčevca (6,46 %), slive (2,55 %).

Slik iz protesta do image shacka ne bom lepil … Itak bi mi jih, prasec debeli moralistični in internetni, po določenem času uničil&zbrisal, mene pa spet spravil do joka. Upam, da bom kmalu našel kakšno rešitev. Se priporočam, če jo pozna kdo od cenjenih bralcev, naj mi javi rešitev, kako naj objavljam NECENZURIRANE velike fotke in brez omenjenega nesramneža imageshacka.

Šele ob koncu dneva sem ugotovil, da je danes 29. november.

Saj veste, no, predvsem tisti starejši, Jajce, in podobna jajca, pa smo imeli Dan republike. Zato na sex blogu tudi luštna partizanka.

Hrvaška glasbena skupina Let 3 je zelo rada provokativna. Očitno jim je to odlično uspelo tudi v nedeljo, ko so v živo nastopili na RTV Slovenija, gostovali pa so pri Ladu Bizovičarju v oddaji Tistega lepega popoldneva.

Za hrvaško rock atrakcijo Let 3 je skorajda običajno, da nastopajo nagi, mogoče svoje penise oblečejo le v pasje nagobčnike, mogoče se površno pokrijejo le s kakšno ovčjo kočo, ali pa se oblečejo v narodno nošo ter na oder pripeljejo živo ovco, radi se igrajo homoseksualce, pa tudi poljubljanje in otipavanje z dekleti na javnih mestih jim ni tuje.

Seveda med nastopanjem ne smejo manjkati niti obvezni brki, zelo radi pa si zataknejo tudi vrtnico v zadnjično odprtino. To so naredili tudi v TLP, no, na čelo so si še »nabili« hrvaški kockast grb, za dodatek pa so si namesto kravat (zelo simpatično, moram reči) obesili ribe (mrtve, mogoče so bile tudi plastične, ne vem, glej fotko).

Beri naprej…

V Zagrebu so te dni zaprli edino še delujočo kino dvorano. Imenovala se je Kustošija, z njo pa je upravljal Fillmski center Zapad (če sem dobro razumel skopo pisanje hrvaških medijev). »Kinematograf smo zaprli zaradi tega, ker obratovanje ni bilo več ekonomsko rentabilno«, so zapisali lastniki. Povedano je bilo, da je v zadnjem času bilo v dvorani največ 5 do 10 ljudi, v 99 odstotkih so bili to le moški, pa še večina je bila od tega homoseksualnih parov, ki očitno niso našli svojega bolj intimnega kotička, kamor bi se lahko skrili pred radovednimi, dostikrat tudi sovražnimi, očmi.

Hrvaški novinarji so se ob zaprtju porno-kina nostalgično spominjali veselih uricih, ki so jih nekoč, v lepših kino-pornografskih časih, preživljali v dotičnem kinematografu, v katerem so občasno vrteli tudi kung fu filme, tu in tam pa naj bi se v dvorani zgodila kakšna manjša lokalna kulturna prireditev ali proslava ob dnevu republike (saj se še spomnite, pohod v Jajce, 29. 11.?).

Meni je ob branju te hrvaške novice misel ušla na mojo služenje v JLA (Jugoslovanski ljudski armadi), na dokaj čudno, enkratno kino-predvajanju sredi vojašnice v Zadru. Ne vem, zakaj se je to zgodilo, ampak presneto živo se še spomnim, kako smo pomirjeni z usodo čakali na kakšen »propagandni film«, saj veste, skladen s cilju tedanje – že počasi umirajoče – SFR Jugoslavije, potem pa se je zgodil film, morebiti z naslovom, Zgodba o gospodični O, ter z podnaslovom, ki se ga ne spomnim več natančno, mogoče … in njene dogodivščine na gradu, ki je bil tako nabit … »s čustvi«, da je bil to pravi čudež (za hordo prepotrebnih ljudi v sivozelenih uniformah).

Zgodbe ne bom obnavljal, dogajala se je pač na nekem nemškem kmečko-podeželskem dvorcu, ki ga je obiskovalo mnogo moških, te pa je streglo mnogo zelo radodarnih, pa dokaj pomanjkljivo oblečenih, žensk … In po koncu tega odličnega filma, da vidite, kako hitro smo znali vojaki bivše juge napolniti vse wc-kabine vojašnice.

In še en spomin, ta je lepši, saj je že iz študentskih časov, ko smo večinoma že poparčkani hodili vsepovsod: na razstave (kako enostavno je bilo priti do zastonj pijače!), na koncerte, v gledališča, redno smo bili v kinematografih (mi iz Rožne doline smo najrajši hodili kar na Vič ali pa Komuno, tudi v veliko in malo unionsko dvorano, obvezno seveda tudi v Kinoteko). Nič kaj čudnega nam ni bilo, ko smo se, po taroku in obilni večerji, zmenili, da gremo gledat pornič v kino Sloga (ki je sedaj umetniški kino Dvor).

Nad filmom smo bili tako navdušeni, da smo v študentskem naselju ljudi kar naganjali, da so si šli pogledat legendaren film Josefina Mutzenbacher (uradnega naslova ne vem več, tudi slika ne vem, če je prava, bom pa hvaležen, če bo naslov kdo pripisal v komentar tega mojega nostalgičnega teksta). Vsekakor pa se še dobro spomnim, da je v filmu »ena zelo lepa gazdarica« svoje podnajemnice (mislim, da so iz kmetov prihajale na Dunaj) zelo uspešno uvajala v svet visoke, pa vendar zelo liberalne, družbe … In če na koncu dodam, mislim, da scenarij sploh ni bil slab (kostumografija pa sploh), še posebej, če pomislim na te današnje porno filme v dnevnih sobah in spalnicah (ste zadovoljni s kabelsko ponudbo?), v katerih se Jenna Jameson in njene potrebne prijateljice pred kamero dajejo dol »popolnoma brez koncepta«.

Vsi tisti, ki vam pornografija (predvsem »filmska«) ni posebej tuja, veste, da se za izrazom »bangbus« ponavadi skriva kombi ali mini bus, v katerem se ljudje – iz tega ali drugega razloga - zelo radi dajejo dol.

Prvi razlog: Najpogosteje se zbere seksualno prebujena druščina, ki bi si rada popestrila svoje spolno življenje. Ker imajo radi pustolovščino, si polni hormonov, najamejo kombi in že drvijo po mestu, po pokrajini ali po državi. Vmes si vsi potniki v mini kombiju zelo radi »izkazujejo ljubezen«, pa tudi v odnosu do morebitnih štoparjev in drugih gostov niso ravno sramežljivi. Včasih se taka pregrešna ekspedicija odpravi na pot še s posebnim ciljem, npr. zadnjič sem gledal pornič, v katerem se je prevažala peščica seksa lačnih ljudi, ki pa so se v svojem kombiju odločili še, da bodo vmes obiskovali še najbolj znane turistične točke po ZDA. Svojo pot med zahodno in vzhodno obalo so seveda ustrezno filmsko dokumentirali, tako da je nastal še dokaj soliden pornjak. No, pa saj na to temo jih je bilo posneto vsaj nekaj deset …

Drugi razlog: Prostitutke imajo ponavadi dokaj redno težave s »svojo pisarno, delovnim prostorom«, saj veste, hoteli so dragi, najemi stanovanja pa tudi. Ob tem pa morajo še punce paziti, da sosedje ne postanejo preveč paranoični, ko si moški dokaj na hitro podajajo kljuko stanovanja ali kakšne zanikrne hotelske sobe. In tako včasih obrtnice noči pridejo na genialno idejo, da bi »operirale« kar v malo večjem avtomobilu …

No, in sedaj končno k sami naslovni temi. Tudi na Hrvaškem se je pojavil »gangbus« s prostitutkami. Oglasi, večinoma jih je zaslediti kar na spletnih straneh, se glasijo ponavadi nekako takole: »Oddajam bangbus, potovalni kupleraj. Dve vroči študentki sta sposobni servisirati tudi več moških naenkrat. Mogoče si je izbrati dve relaciji, prva je Zagreb – Reka, ki vas bo stala 199 evrov, druga pa je med Zagrebom in Splitom, zaradi večje razdalje pa je treba tukaj odšteti 299 evrov. V ceno je vključen tudi povratek nazaj v Zagreb. In še to: možen je dogovor tudi za krajše relacije …«

Ni kaj, so podjetni tile naši južni sosedje, ne?

Zagreb – 40-letna Hrvatica, doma iz obmorskega Poreča, je svetovni splet obtožila za njeno zmeraj bolj redno skakanje čez plot.

»Še pred petimi leti nisem imela pojma o računalnikih, kaj šele o internetu. Ko pa sem začela uporabljati to hudičevo mašino (op. p. računalnik) sem kaj kmalu postala prava internetna odvisnica. Najprej sem po spletu surfala le nekaj ur na dan, sedaj včasih to počnem tudi po dvaindvajset (22!) ur na dan; za spanje mi torej preostaneta le dve uri, kaj drugega pa sploh ne počnem. Kaj kmalu sem s pomočjo spleta odkrila široko okno v čudovit svet, odkrila sem tudi lepote chatanja, skozi virtualni pogovor pa sem spoznala tudi številne zanimive moške.

Tu se je zadeva zakomplicirala, prepričale so me namreč njihove lepo napisane besede, kmalu sem se, tudi v resničnem življenju, dobila z enim, pa z dvema, sedaj se mi včasih zgodi, da imam po nekaj erotičnih zmenkov na dan. To je neverjetno, sploh ne vem, kako naj si pomagam, kako naj se sploh izkopljem iz te spletno-seksualne odvisnosti?!?«, razlaga svojo žalostno zgodbo obupana ženska.

Porečanka, ki je svojo hudo stisko zaupala hrvaškim časopisom, nadaljuje takole: »Ponoči, ko v družini že vsi trdno spijo, se usedem za računalnik, priklopim se on-line, odvržem svojo lažno masko, ter postanem popolnoma drug človek. Tam, za računalnikom, na svetovnem spletu, na novo spoznavam svet, na novo spoznavam sebe. Tudi v tisti najbolj žalostni obliki, ubežati pa ne morem, ne znam …«