Za mano je prvi teden ustvarjanja Seksi Lepotca
8.10.2007Naj spomnim, odločil sem se – ponovno – da iz mojega maščobnega tkiva naredim mišično, ženskam privlačno, mladosti podobno maso, se pravi pravo seks mašino /malo smeha mora bit’, ne?/. Za mano je prvi teden discipliniranja mojega porednega in predvsem predebelega Telesa. Kako mi je šlo? Tako-tako. Berite.
1) Zajtrk. Z njim sem se zelo mučil. Verjetno zaradi tega, ker sem se kakšno desetletje zjutraj zadovoljeval le s kavo. Moje Telo nikakor ni razumelo, da ga sedaj hočem nahraniti že zjutraj. Ponižno je prosilo le za obvezno duplo kofeinsko dozo, nujno branje časopisa in jutranje pregledovanje elektronske pošte. Niti sveže žemljice, ob domači marmeladi, mojemu Telesu niso dišale. No, kljub temu se sam nisem dal. Moje Telo sem razvajal še z domačim medom, sveže pečenimi jajčki in podobnimi slastnimi zadevami. Po nekaj dnevih trmastega upiranja je moje Telo vendarle pokazalo vsaj malo človečnosti in se tu in tam – kislo, saj veste, približno tako kot to zna le naš presvetljeni predsednik Drnovšek – nasmehnilo ob lepo pripravljenem jutranjem obroku hrane.
2) Tek. Teka ni bilo. Ne razumete? Tekali prvi teden sploh še nismo! Si nisem upal preveč razjeziti mojega Telesa. Smo se zato le sprehajali. Nežno in počasi. Sva pa bila jaz in moje Telo dokaj pridna (vsaj jaz sam tako mislim) in sva se v sedmih dnevih na pobočje ljubljanskega Golovca odpravila kar trikrat. Seštevek mojih sprehajalnih ur se giblje skorajda pri sedmih urah, kar je zame svojevrsten dosežek. Seveda je Telo pokazalo svojo lenobno zaspanost v vsem svojem razkošju in se je že ob vsaki rahli pomisli na sprehajanje po krasnih pisanih ljubljanskih gozdovih – na mojo srečo neuspešno – močno upiralo. Prvi dan sem ga premamil predvsem s prav sijočo samo-dihajočo oranžno športno majico, ki si je neskončno želela aktivnosti na svežem zraku. Drugič je bila zadeva že mnogo lažja, saj smo na prvem sprehodu zelo uživali. Ulala, koliko barv je v gozdovih, pa kostanj-nabiralcev, pa tekačev in tekačic, huh, v glavnem Golovec je živ. Tretjič smo se malo preveč mučili ob odhodu, to pa predvsem zaradi tega, ker smo na drugem pohodu fasali žulje (še sedaj meni in mojemu Telesu ni jasno, zakaj se je to zgodilo).
3) Sadje jemo. Ja, sliši se skorajda neverjetno, ampak moje Telo je pojedlo kakšen kilogram banan in kilogram hrušk. Domača jabolka – zaenkrat - za njega niso bila dovolj dobra. Skuhali smo si čaj, dvakrat. Noro. Kakšen okus. No, ja, pretiravat’ ne smem. Ops, še se bom hvalil. Tudi kosilo smo jedli. Pridno kuhali, še bolj pridno papcali. Jaz in moje Telo sva se dogovorila tudi, da ne bova jedla po šesti uri zvečer. Prve tri dni je bila zaradi tega v naši hiši norišnica. Telo se je zelo jezilo. Pomiril sem ga z izdatnim gledanjem televizije in dokaj hitrim spanjem – spat smo hodili že okrog dveh ponoči. Bravo mi, midva. Seveda smo v nedeljo, torej včeraj, ko smo obiskali naše rojstne kraje, vse zaobljube vrgli v koš. Pa nič zato, brat in njegova B. sta namreč rodila otroka, poimenovala sta ga Katja in … moram priznati, dojenček je tako lep in dišeč, da bi ga najrajši ocvrl na vročem olju in zmazal za večerjo. No, malo sem se vzel v roke ter tega nisem storil, potolažil sem se z maminimi dobrotami.
4) Kljub sprehajalnim izletom sem prvi teden najbolj pogrešal energijo. Zdelo se mi je namreč, da Telo, jezno kot je, izdatno stavka, in sploh noče več prenašat mojih možganov, rok, nog … Zato smo vsi skupaj, dokaj žalostno, tudi zaradi čudnega blogerskega krega, več dni topo in srepo strmeli v škatlo premikajočih se slik. Delal sem zato malo. Pod nivojem. Še dobro, da sem imel par stvari v skladišču. Ampak upam, da tole pomanjkanje energije ne bo trajalo v nedogled. Ta teden me čaka frka« v službi in lepo bi bilo, če bi z mano aktivno sodelovalo tudi moje Telo.
5) Jutri je že nov teden delanja Seksi Lepotca. Nisem se še odločil, ali naj na moje Telo navlečem tekaške copate. (Tudi pri klubu Polet nisem dobil vseh odgovorov.) Se bojim, da bo Telo, zaradi teka, – spet - bruhalo. Saj se spomnite, to je že delalo. Nesramnost pa taka. Aja, tehtal sem se, izgleda, da je moje Telo v tem tednu izgubilo kilogram, mogoče celo kilogram in pol (upam, da je bila to sama maščoba). Adios do naslednjič. Pa zaželite mi vztrajnosti in navrzite kakšen dober in sočen nasvet.






Naroči se!



Danes sem sanjal, da jem rezine špeha. Ampak je vsake toliko padla na njih senca in jih nisem videl in jih nisem mogel jesti. Res. Ma res, ej.
Upam, da uspeš v svoji nameri.
Keep it up
ja, vso srečo.
pa zdrž
dojenčkožer!
Jst navijam za tebe!
Sam eno stvar morš vedet. S tekom ali kakršno koli drugo aktivnostjo ne kuriš špeha (telo kuri cukr, če tega zmanjka pa lastne mišice, špeh pride pa zadnji na vrsto). Špeh gre dol samo, če porabiš več kot daš not, in še to samo, če to delaš konsistentno na dolgi rok. Tko da tek ni za hujšanje, je pa sigurno dober za kondicijo pa srce pa tko naprej.
hvala, buba švabe!!!
vso srečo, kakšen sočen nasvet? hmmm … disciplina je lepa vrlina =)
hihi novo pečenemu bajbiju je pa isto ime ko men waaw =)
Hej, sej vem, da nisi deklica, vseeno pa lahko pokukaš semle http://www.aktivna.si in predvsem semle h klepetu s tekaškim strokovnjakom http://www.aktivna.si/klepetalnica/klepetali_ste_s_tekaskim_strokovnjakom-8121.aspx. Najde se ogromno nasvetov zate in tvoje Telo.
Pa še malo reklame - v torek bo na tvoja vprašanja v aktivni klepetalnici odgovarjal športni psiholog Matej Tušak. Verjetno bo on najbolje vedel, kako pretentaš svoje Telo za boljše sodelovanje z glavo
Na skupne uspehe.
držim pesti, da ti ne zmanjka volje in da boš čez nekaj časa ponosen nase, ko se boš gledal v ogledalu, na sebi pa boš imel stara oblačila, ki ti bodo veliko prevelika
[...] Izdelava »Lepotca« je v preteklih štirinajstih dnevih naletela na velike težave. Predvsem pomanjkanje discipline se je pokazalo za moj velik problem. Medtem, ko sem dokaj uspešno delal na menjavi bioritma (spat vsaj okrog druge, tretje ure ponoči), pa tudi zajtrkujem že dokaj redno, tudi večerjam zelo poredkoma (jupi, shujšal sem za kakšna dva kilograma), se je NE-sprehajanje po Golovcu sprevrglo v pravo nočno moro. V moji glavi sem našel tisoč in 1 razlog, da si sprehajanja-oziroma-počasnega-teka sploh nisem »privoščil«. Tako mi je v preteklih dveh tednih uspelo mojo telo sprehoditi po krasni naravi le dvakrat (prvi sprehod je bil res lep, kakšne tri ure). Vse ostale dneve pa je moje razgibavanje telesa izgledalo nekako takole kot na spodnji sliki. [...]