sex

Evo, spet imam novo kategorijo. Ime ji je »Jaz, (seksi) Lepotec« Z novo kategorijo bom spet razočaral številne oboževalce erotičnih vsebin in seksi sličic … Preden me začnete na glas preklinjati, prosim, da preberete moje besede obrazložitve-in-iskrenega-opravičila. Najprej je treba povedati, o čem bo sploh tekla beseda v tej kategoriji … Pisal bom predvsem o mojem zadnjem boju s kilogrami in želji po bolj zdravem življenju nasploh.

Zakaj sem se takole odločil? Razlogi se skrivajo nekako v teh nametanih točkah, podtočkah:

1) Pred skorajda mesecem dni sem praznoval svoj n-ti rojstni dan. In ob tem svojem osebnem prazniku sem si obljubil, da bi rad v naslednjem letu shujšal za kakšnih 20 kilogramov (ob jutranji višini 178 cm imam zmeraj bolj obremenjujočih 96 kilogramov – sem se ravnokar stehtal). Prav tako sem si obljubil, da bom naslednje leto pretekel vsaj majhen maraton (tam okrog 20 km, ne?), in to na znanem Ljubljanskem maratonu. Mi bo uspelo?

2) Da bo malo bolj jasno, kaj pomeni takšna teža ob teh centimetrih:

- Na glas razmišljam, da bi postavil bazni tabor (in prenočil) v drugem nadstropju mojega dragega podjetja, ko grem peš v tretje nadstropje (to naredim ponavadi le takrat, ko vidim, da dvigalo »stavka«).
- Ko si zavezujem vezalke »globoko diham«, ker moj trebuh glasno protestira ob vsakršnem gibanju. Enako se dogaja ob vsakem lažjem fizičnem opravilu. Še moj oče, pravi korenjak in mojster za »vsa opravila«, v najbolj zlatih letih, lažje dvigne in nese vsakršen predmet, ki tehta med 5 in 50 kilogrami.

- Ko grem v trgovino po malico in zahtevam šest bogato obloženih sendvičev (velika žemlja), trgovka zaželi dober tek vsem sodelavcem (pa čeprav sem sendviče kupile le zase, za malo mal’co, »kot keks« jih bom namreč zmazal v naslednjih pol ure). Sadja se izogibam; očitno se bojim prevelikega vnosa vitaminov, ki lahko privede do kolapsa kakršnegakoli telesa. Zelenjave, določene, se izogibam kot hudič križa. No, res pa je, da bi lahko pojedel tono zelene solate naenkrat, če bi jo solidno zalil z bučnim oljem.

- Hrane ne odklonim. Krožnik pomažem. Boljše, da trebuh poči, kot da hrana ostane. Takšen je bil moj moto. Do nedavnega … dokler me ni začelo nekaj »špikati« tam okrog srca (pa sploh nisem bil na sveže zaljubljen!).

3) Zaradi nezdravega načina življenja (samo majhen primer: Kaj je to zajtrk?; dobro jutro kava, dve, tri), me (neumno) telo ne uboga več tako kot me je nekoč. To me močno jezi, ker so očitno moji možgani izgubili bitko z mojim zaspanim telesom. Zaspanim? No, ja, to pomeni, da so moje športne discipline, s katerimi se dokaj redno ukvarjam, predvsem naslednje: dvigovanje pivskih kozarcev (aha, odtod neestetska pivska trbušina), metanje tarok kart in premikanje šahovskih figur, sprehod do avtomobila, ki me ležerno in zvesto čaka na parkirišču, ki je od mojega stanovanja oddaljeno ravno 52 in pol metrov. Aha, potem so tukaj še obvezni pohodi v trgovino (ob rednem spremljanju vrhunskih atletov, predvsem pa nogometašev, po televiziji se ob laškem pivu prav prileže večja vrečka čipsa). Da ne bom pozabil: »zdravega« jogurta ne jem. Tako pač je, od otroštva. Verjetno me je mama dodobra prestrašila z njim … Česa še ne jem? Hm, nisem ravno ljubitelj žabjih krakov, ričeta, brokolija, olivnega olja. Hm, v bistvu kar jem raznoliko hrano … če jo pač dobim na krožnik. Kajti kuham dokaj malo. Se izgovarjam, da je za to kriv moj status, ki se glasi »občasno samsko življenje.« Skratka, len sem, preveč len, da bi si redno kuhal. Čeprav nekaj jedi kar dobro skuham … in to lahko potrdi kar nekaj mojih zvestih prijateljev.

4) Ko sem bil mlad in lep (jap, bil sem, to pa lahko potrdi kar nekaj po-svetu-razbežalih punc) sem npr. zlahka pretekel nekaj kilometrov (iz študentskega naselja v Rožni dolini mimo živalskega vrta, pa potem mimo skakalnice – v hrib – pa potem dol proti ribniku in nazaj k moji takratni ljubici). Sedaj že kakšno desetletje nekaj kilometrov ne morem preteči. Pa ni, da nisem poskusil. Sem, npr. predlani: si rečem, »v tek bo treba«, se oblečem in v dir. To, da sem bruhal že na sredi moje ulice, ni tako smešno, kot se zdi sedaj. In lani, mnogo bolj premišljeno: Hujšanje, tek, vse to se začne v glavi, prijatelj. Se skoncentriram. Grem v športno trgovino, kupim artikle, ki jih nujno potrebujem: najdražje športne copate, elegantno športno majčko in spodnje gate, ki dihata namesto tebe, športne zokne. Na tek, ki je bil bolj sprehodu podoben, sem šel dvakrat. Tretjič sem obsedel kar v gostilni. Sem si ogledal balinarsko upokojensko tekmo. Tu in tam sem s prijatelji skočil na badminton. Robi me je zvabil celo na skvoš; ljudje so se za steklom zbirali, pa ne zato, da bi navijali zame ali Robija, ampak videli, če bom preživel … Baje so se že stave sklepale …

In zdaj imam tega počasi dovolj. Ponavadi sem človek, ki se drži tistega, kar reče. Res pa je, da obljubo dano samemu sebi zlahka prekršim … Zato bi rad, da bi bilo tokrat drugače, da bi zdržal. Pazil na prehrano. Športal. Živel bolj zdravo. No, ja, saj vem … Diet se ne bom držal. To vam povem že sedaj. Pač nisem takšen človek. Nisem. Bi pa jedel zajtrk. Zakaj pa ne? In nekako ne bi zelo pogrešal velike porcije špagetov, ki se jih veselo lotim tudi ob dveh ali treh … ponoči. In vse skupaj pomažem s pol štruce kruha. Ker kruh obožujem. Zakaj nisem pek?

5) In razlogi za »zdravo življenje« se lahko kar nadaljujejo in nadaljujejo … Najdem jih tudi v tekstu Alenke Sivke v Obrazih: »In se moram spet strinjati z doktorjem Rugljem – če si zaležan, predebel, okoren, ne moreš ne kakovostno živeti, še manj pa kakovostno seksati. Ali pa zelo težko. Če se ti – najedenemu do ušes – sploh še da seksati. Lahko se strinjate z mano, lahko mi ugovarjate, lahko me poskušate prepričati – ampak mene je zmotil moj trebuh, pa nisem kakšna seksualna obsedenka. In se bom potrudila, da ga odpravim.« Jaz tudi, Alenka, jaz tudi. Pa berem še v drugih medijih takšne in podobne stvari: »Tiste ženske, ki seksajo vsak ali skoraj vsak dan, telovadijo vsaj 3-4 ure na teden. Tiste, ki seksajo manj kot enkrat tedensko, nikoli ne gredo v telovadnico«. In se mi zdi, da bi nekaj podobnega lahko veljalo tudi za moški spol.

Ps. Nova kategorija ima naslov takšen, ker …. mora imeti zanimiv naslov …. ker sem se z naslovom poklonil Janiju Kovačiču in njegovemu legendarnemu »Žaretu Lepotcu« … in pa zato, ker sem – ob šarmantnih sivih laseh - vsaj malo zagledan vase … baje smo vsi blogerji takšni … res.

Ps2. Komentiranje, predvsem pa dajanje nasvetov, pa tudi odkrito navijanje je tokrat še posebej zelo zaželeno.

Objavljeno dne 1.10.2007 ob 07:23 Zapisano pod: Jaz, (seksi) Lepotec. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali trackback iz vaše lastne strani.