sex

Ker so naši košarkarji izgubili tisto nesrečno tekmo z Grki (kljub vsemu vse čestitke za prikazane igre na EP, fantje!!), sem se odločil, da si grem v soboto lizat rane v hrvaški Gospič (osrčje Like), kjer je tolminski malonogometni klub Puntar (Casino Safir), državni prvak, igral odločilno tekmo za uvrstitev v evropsko ligo prvakov.

Vožnja iz Ljubljane je bila kar dolga (večina navijačev je prišla z avtobusom iz Tolmina – sevede -), pot pa divja (ker sem skorajda zamudil – prišel sem štiri minute pred samo tekmo – so zadnje pol ure gume na avtu kar cvilile). In potem se je začelo. Bili smo 1.000-krat boljši in močnejši, gruzijski prvak pa srečnejši. Naj povem, brez ekstremnega navijaškega naboja, da so Gruzijci v prvem polčasu prišli čez sredino igrišča ravno dvakrat in še takrat so enkrat zadeli gol?!

V drugem polčasu se je igralo na vse ali nič (oboji so za uvrstitev naprej potrebovali zmago). Puntar je bil – spet – mnogo boljši, ampak kaj, ko pa nas boginja sreče tokrat ni marala. Gruzijci so spet srečno povedli, Puntar je z divjo in napadalno igro izenačil, naši so imeli celo pet sekund pred koncem kazenski strel, ki ga – žal – niso izkoristili (sodnik – budala – bi moral pustiti prednost, ker so šli trije naši v protinapad). Navijači smo v teh divjih minutah in sekundah skorajda znoreli … Ob koncu smo s huronskim klicanjem in divjim ploskanjem nagradili naše pogumne fante za odlične predstave v Gospiču.

Ps. Zvečer sem v Ljubljano odpeljal še simpatično Niko in mladega igralca Gaja Rosiča, ki se ravnokar odpravlja za osem mesecev v eksotične kraje. Gaj je pred potovanjem naredil prav luštno informativno spletno stran, čeprav sem ga sam »kuril«, da naj raje pride v največjo blogersko skupnost v Sloveniji, med prijatelje. Trdno verjamem, da bo imel na blogosu več obiska. Je rekel, da bo razmislil … Kul.

Ps. zadnja fotka je objavljena zaradi nežnega opozorila v komentarjih.